Dandanes je na svetu okoli 7 milijonov vozil, ki za pogon uporabljajo avtoplin. V Evropi jih je največ, nad 1,2 milijona, v sosednji Italiji, sledijo pa ji Poljska, Nizozemska in Francija

Slovenija je čisto na dnu te lestvice, saj se z avtoplinom lahko oskrbimo le na štirih servisih, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Ankaranu. Ali smo Slovenci res tako premožni in ekološko neozaveščeni, da se na plin vozi le še peščica lastnikov vozil iz nekdanje Sovjetske zveze, ki se jim to še vedno splača? Zakaj naši največji naftni družbi na svojih obmejnih bencinskih servisih (predvsem z Italijo in Hrvaško) ne ponujata avtoplina?

Uporaba plina za pogon vozil z motorji na notranje zgorevanje sega že v daljno leto 1913, kar je samo eno leto kasneje od začetka uporabe propana v gospodinjske namene. Zgodba o odkritju propana se je začela 1910, ko je takratnemu lastniku avtomobila g. Pittsburghu, prekipelo. Naveličal se je večnega izginjanja njegovega dragocenega bencina, zato je odšel k doktorju kemijskih znanosti Walterju Snellingu, da razišče in mu pojasni pojav hlapenja bencina. Dr. Snelling je sprejel izziv in skonstruiral preprosto napravo iz cevnega navitja, ki jo je potreboval za ločevanje tekočine in plina. Ugotovil je, da hlapi bencina sestojijo iz propana, butana in drugih ogljikovodikov.

Utekočinjen naftni plin, ki ima mednarodno sprejeto trgovsko oznako LPG (angl. Liquefied petroleum gas), je tekoča, brezbarvna zmes propana (C3H8) in butana (C4H10) – približno razmerje plinov je 50:50; razmerje med plinoma je različno od države do države – ter višjih ogljikovodikov, etana in propilena. Pri atmosferskem tlaku in temperaturi okoli 20 stopinj C je v plinastem stanju, ko nekoliko povečamo tlak, pa plin preide v tekočo fazo in je tako primeren za shranjevanje v jeklenem rezervoarju.

Globalno gledano približno 60 % LPG pridobijo kot stranski produkt pri ločevanju zemeljskega plina, preostalih 40 % pa nastane kot stranski produkt pri rafiniranju nafte in naftnih derivatov. Pri tem je zelo pomembno,da njegovo pridobivanje ne povzroča dodatnih proizvodnih stroškov in ne zahteva dodatne energije, ki bi pomenila neposredno obremenjevanje okolja. Ocenjujejo, da ga je še za približno 50 let. V tem trenutku je LPG edino pravo alternativno gorivo bencinu, dokler ne steče večja proizvodnja biogoriv in serijska proizvodnja vozil, ki bodo za pogon uporabljala vodik.

EMISIJE IN EKONOMSKE PREDNOSTI

V mestnih središčih ravno vozila z notranjim zgorevanjem povzročajo do 90 % vseh škodljivih in toplogrednih plinov ter do 55 % vseh dušikovih oksidov (NOx), ki so glavni povzročitelji rakavih obolenj. Velik napredek je zagotovo uporaba neosvinčenega bencina, vendar moramo nujno razmišljati še o čistejših gorivih. In med fosilnimi gorivi je LPG zagotovo najčistejši.

Zgorevanje LPG v bencinskem (ottovem) motorju proizvede do 12 % manj ogljikovega dioksida (CO2), približno 30 % manj dušikovih oksidov, ogljikovodikov (HC) in ogljikovega monoksida (CO) in nič svinca. Močno zmanjšana vsebnost žveplovega dioksida (SO2), ki je glavni povzročitelj kislega dežja, in prašnih delcev v izpuhu. Gledano v celoti, to pomeni za 50 % čistejši izpuh. Te meritve so bile opravljene na sodobnem bencinskem motorju, opremljenem z oksidacijskim katalizatorjem, kar pa v primerjavi s pet in več let starim vozilom (slovensko povprečje) pomeni, da bi izpuh lahko bil čistejši do 70 %.

V primerjavi z dizelskim motorjem zgorevanje plina proizvede do 90 % manj dušikovih oksidov in do 70 % manj ogljikovodikov, kar v končnem seštevku pomeni do 80 % čistejši izpuh!

Poleg čistejšega izpuha so motorji, ki za gorivo uporabljajo plin, tudi tišji. Ker je hrup prav tako velik onesnaževalec okolja, nikakor ne gre zanemariti podatka, da je vozilo na plinski pogon celo do 50 % tišje od primerljivega vozila z dizelskim motorjem. Ali drugače povedano: vozilo, ki zadovoljuje zahteve EURO 3, lahko z uporabo avtoplina doseže zahteve EURO 4.

V Italiji so že sprejeli zakon, da po mestnem jedru v času presežene dovoljene stopnje strupenih plinov lahko vozijo le električna vozila in vozila na LPG. Veliko manjša je tudi ekološka katastrofa pri izlitju LPG v primerjavi z bencinom ali nafto.

Ekonomičnost se začne že z nižjo ceno avtoplina, ki je v evropskih državah 30-50 % cenejši od neosvinčenega bencina in 20-30 % cenejši od plinskega olja. Pri nas stane liter avtoplina 146 SIT, kar je ugodno glede na visoko ceno bencina, ki se vrti okoli 200 SIT, na Hrvaškem stane avtoplin 3,30 kune in v Italiji 0,55 EUR. V EU se pogovarjajo o še nižji stopnji trošarin in odpravi prepovedi parkiranja v podzemnih garažah. S temi uredbami bi plin postal še konkurenčnejši.

Zaradi čistejšega in popolnejšega zgorevanja zmesi plina in zraka v zgorevalnem prostoru se zmanjša korozija motorja, ki jo pri bencinu povzročajo dodatki, hkrati pa se podaljšata življenska doba motorja in katalizatorja ter s tem servisni interval vozila (ki vključuje menjavo vžigalnih svečic in motornega olja).

VARNOST UPORABE IN ZMOGLJIVOSTI

Najpogostejše vprašanje je povezano z varnostjo uporabe plina v vozilih. LPG je tako kot bencin gorljiv, vendar z višjo točko samovžiga, kot jo ima bencin. Plin je v vozilih shranjen v atestiranem jeklenem rezervoarju in pod tlakom do 10 atm, tako da je v tekočem agregatnem stanju. Vsekakor je plinski rezervoar veliko (do 20 krat ) močnejši in odpornejši od bencinskega ali naftnega rezervoarja. Rezervoar se napolni samo do 80 % prostornine, preostali prostor pa je namenjen temperaturnemu raztezanju tekočine. Tudi vse druge komponente plinske napeljave so atestirane in preizkušene. Če pride do predrtja rezervoarja in vžiga plina, ta gori v usmerjenem plamenu, medtem ko se bencin razlije po površini in ponavadi s svojimi ognjenimi zublji zajame celotno vozilo. Na Dunaju je ta čas v uporabi 400 avtobusov, ki so predelani na plin. V tem mestu uporabljajo LPG v mestnih avtobusih že 30 let in v vsem tem času niso zabeležili niti ene same nesreče, ki bi jo povzročil plin!

LPG je lahko hlapljiva tekočina z visokim oktanskim številom 104 (lahko se uporablja v motorjih z večjim kompresijskim razmerjem, kar zmanjša verjetnost »klenkanja« motorja), ki je po svoji energijski vrednosti najbližje bencinu. Kljub temu z enim litrom plina zaradi njegove nižje energijske gostote prevozimo do 20 % manj kilometrov kot z litrom bencina. Do 10 % je manjša tudi moč motorja.

PREDELAVA VOZILA

Predelavo vozila lahko naredi le pooblaščena oseba, ki tudi preveri celotno delovanje sistema in izda certifikat o ustreznosti sistema. Najpogosteje in najenostavneje se predeluje vozila z bencinskim (ottovim) motorjem, ki za pogon uporablja neosvinčeni bencin. Manj pogoste in bolj kompleksne so predelave na dizelskih motorjih, pri katerih je treba poleg v nadaljevanju naštetih predelav zmanjšati še kompresijsko razmerje in dodati vžigalni sistem s svečico.

Predelava na bencinskem motorju zajema:

– dodatni jekleni rezervoar za shranjevanje plina (tekoča faza), ki je nameščen v prtljažnem prostoru (lahko izbiramo med valjastim rezervoarjem, ki je cenejši, a običajno zaseda dobršni del prtljažnega prostora, ter dražjo izvedbo rezervoarja, ki ga namestijo v prostor, namenjen rezervnemu kolesu);
– polnilni ventil, ki se ga najpogosteje pritrdi na spodnji del zadnjega odbijača;
– dovodne plinske cevi, ki povezujejo rezervoar prek električnega varnostnega ventila z motornim prostorom, v katerem je nameščen uparjalnik (ki je ponavadi ogrevan s hladilno tekočino), ki utekočinjen plin uparja v plinasto stanje in nadzoruje pretok plina;
– zračni filter (iz uparjalnika gre plinasta faza prek mešalne sonde v zračni filter, kjer se zmeša ustrezna eksplozivna zmes plina in zraka ter nadaljuje pot v uplinjač);
– stikalo za preklop s kontrolno ploščo in kazalom nivoja plina, ki je nameščen v notranjosti vozila. Pri novejših izvedbah je dodan še računalnik za optimalno doziranje plina, kar zmanjšuje porabo in povečuje zmogljivost vozila.

Predelava avtomobila srednjega razreda stane 800-1500 evrov, kar pomeni, da se vozniku, ki naredi 30.000 km na leto, ta investicija povrne že v enem letu. Predelava je s tehničnega vidika razmeroma preprosta in ne zahteva nobene mehanske predelave na motorju. Po predelavi imate možnost izbirati med dvema gorivoma, saj je ohranjena avtonomija pogonskih goriv. Za vžig motorja potrebujemo nekaj kapljic bencina, potem pa je preklop na plin samodejen oz. ročen. Ko ugasnemo motor, se samodejno zapre varnostni ventil plina in motor je spet pripravljen na pogon z bencinom. Za preklop na plin vozila ni treba ustavljati.

Plinska napeljava ne zahteva posebnega vzdrževanja; zadostuje, da enkrat na leto v pooblaščenem servisu očistijo plinski filter in pregledajo cevi.

Nekateri proizvajalci avtomobilov imajo v svojem prodajnem programu že tovarniško predelane avtomobile, t.i. »bi-fuel vehicle«, ki imajo možnost uporabe dveh vrst goriva. Ponudba tovarniško predelanih vozil je vsak dan večja. To možnost že dalj časa ponujajo skoraj vsi večji proizvajalci avtomobilov (npr. Citroen, Lada, Opel, Rover, Subaru, Volvo,…) na trgih, kjer je avtoplin ekonomična alternativa (npr. Italija, Francija,…).

Italijanski Fiat je kot dopolnilo k ponudbi predstavil pred kratkim prenovljena modela punto z motorjem 1.2 in multipla gpower 1.6. Oba sta serijska in se v Italiji prodajata prek Fiatove mreže trgovcev s tovarniškim jamstvom. Posebnost pri multipli je ta, da se tekoča plinska faza injicira neposredno v zgorevalno komoro motorja prek štirih posebej razvitih injektorjev, ki so ločeni od injektorjev za vbrizg bencina. Prednost takega sistema je v še čistejšem izpuhu, manjši porabi plina, boljših voznih lastnostih itd.

Kot zanimivost povejmo, da se je še nedavno tega njena visokost kraljica Elizabeta II. vozila z rolls-royceom phantom VI, ki je bil predelan na plinski pogon, kar je vsekakor lepa vzpodbuda in zgled drugim (trenutno se kraljica vozi v novem bentleyu, o katerem pa žal nimam podatka o predelavi na plinski pogon). Poleg tega so v kraljevem voznem parku predelani še štirje avtomobili. Ob tem kaže omeniti, da se na plin vozi tudi britanski premier Tony Blair ter še nekaj drugih vladnih uslužbencev.

Ob tem se sprašujem: Kdo od slovenskih politikov ali vplivnežev bo začel s podobno kampanjo? Lahko kaj takega pričakujemo od okoljskega ministra, da bi drugim za zgled začel uporabljati katero od čistejših alternativnih goriv? Nenazadnje bi bil s tem vsaj za spoznanje bliže tudi kjotskim zahtevam!

Vir: F1 Avtomobilizem

Brezplačni nasvet